BAKTERIJSKI RAK PARADIŽNIKA - CLAVIBACTER MICHIGANENSIS  SUBSP. MICHIGANENSIS

Bolezenska znamenja in biologija

Je gospodarsko zelo pomembna bolezen paradižnika, vendar se pri nas pojavlja samo občasno. Bolezenska znamenja se pojavijo navadno šele nekaj tednov po saditvi ali pa šele ob zorenju plodov. Prva bolezenska znamenja se kažejo na posameznih lističih sestavljenega lista. Ti začno veneti in se sušiti. Sčasoma porjavi še glavno rebro in nato cel list propade. Če odrežemo komaj propadel list, se iz odrezanega dela pocedi sluzast bakterijski eksudat. Pogosto je okužena samo ena stran rastline, medtem ko je druga popolnoma zdrava oziroma ne kaže nobenih bolezenskih znamenj. Navadno začno veneti pritlehni listi, nato pa se venenje širi navzgor, dokler vsa rastlina ne ovene in se posuši. Pri prečnem posebej pa vzdolžnem prerezu stebla vidimo, da so prevodne cevi rumenkastorjavo obarvane, kar kaže na njihovo zamašenost oz. propadanje. Po načinu delovanja je povzročiteljica bolezni značilna traheobakterioza. Na zelenih plodovih nastanejo rumenkaste pege, znotraj njih pa se oblikujejo privzdignjene rjave pegice in poškodba spominja na ptičje oko. Če se plod okuži preko peclja, ni vidnih bolezenskih znamenj, notranjost plodu pa se zmehča in je zdrizasta. Bakterija se ohranja v ostankih okuženih rastlin, prenaša pa se tudi s semenom. Bakterija lahko na okuženih ostankih preživi v tleh do treh let. Rastline okuži prek ranjenih organov v času pikiranja, saditve, pinciranja, ipd.

Varstvo

Za zatiranje bakterioz nimamo na voljo primernih fitofarmacevtskih sredstev. Edini način za preprečevanje pojava teh bolezni je dosledno izvajanje preventivnih ukrepov. Za setev uporabimo zdravo in površinsko razkuženo seme (največkrat se za razkuževanje uporablja razredčena solna kislina) in ga sejemo v razkužen substrat. Na okužene površine nekaj let ne sejemo (sadimo) paradižnika ali jajčevca. Proti širjenju bolezni deloma pomaga tudi škropljenje z bakrenimi pripravki.

Besedilo: BTF-Agronomija